Je sudoku dober za možgane? Kaj kažejo raziskave

Na kratko

Reševalci ugank dosegajo boljše rezultate na testih spomina in sklepanja

Najpogosteje citirana raziskava o sudokuju izhaja iz spletne kohortne študije PROTECT, ki jo vodita University of Exeter in King's College London. Helen Brooker in sodelavci so 19.078 kognitivno zdravih odraslih, starih od 50 do 93 let, vprašali, kako pogosto rešujejo številske uganke, kot je sudoku, nato pa so jim dali 14 kognitivnih testov. Ljudje, ki so pogosteje reševali številske uganke, so se bolje odrezali pri vseh meritvah, najslabše pa tisti, ki jih niso nikoli reševali (Brooker et al., International Journal of Geriatric Psychiatry, 2019). Spremljevalni članek je pokazal enak vzorec pri besednih ugankah (PMID 30443984).

Morda si zasledil trditev, da imajo ljubitelji ugank možgane, ki so »10 let mlajši«. Ta številka izvira iz univerzitetnega sporočila za javnost in se nanaša na besedne uganke pri testu slovničnega sklepanja, ne na sudoku. V sporočilu so razlike v rezultatih pretvorili v »leta«, česar same raziskave ne izpostavljajo v naslovih.

Večja omejitev je vprašanje vzroka in posledice. Gre za posnetek stanja, zato ne moremo vedeti, ali uganke izostrijo um ali pa ljudje z bistrejšim umom raje rešujejo uganke. Glavna avtorica je to povedala tudi sama: »Ne moremo trditi, da reševanje teh ugank nujno zmanjša tveganje za demenco.« Enako so poudarili neodvisni strokovnjaki v odzivu Science Media Centre.

Sudoku zahteva delovni spomin

Ko med pregledovanjem kvadrata v mislih ohranjaš podatek, da je »v tem polju možna samo 3 ali 7«, uporabljaš delovni spomin. Jeffrey Grabbe je to neposredno preveril in ugotovil, da je uspešnost pri sudokuju povezana z rezultati testov delovnega spomina tako pri mlajših kot pri starejših odraslih (Grabbe, Activities, Adaptation & Aging, 2011). To nam pove, da sudoku urjuje to sposobnost. Ne dokazuje pa, da reševanje sudokuja izboljša delovni spomin tudi pri drugih dejavnostih.

Obremenitev si lahko zmanjšaš tako, da si zapišeš kandidate, čemur so namenjeni zapisi kandidatov, ali pa jo povečaš tako, da rešuješ brez zapiskov.

Ali sudoku pomaga preprečevati demenco?

Nobena študija ne kaže, da sudoku preprečuje demenco. Obstajajo kohortne študije, ki miselno aktivno preživljanje prostega časa povezujejo z manjšim tveganjem.

• Wu et al. 2023. Ekipa z Monash University je približno deset let spremljala 10.318 Avstralcev, starih 70 let in več. Ljudje, ki so se redno ukvarjali z miselno spodbudnimi dejavnostmi, kot so igre, kartanje, šah, uganke in križanke, so imeli 11 % manjše tveganje za demenco (razmerje ogroženosti 0,91). Podobno zmanjšanje je bilo povezano tudi z dejavnostmi, pri katerih odrasli uporabljajo pisne spretnosti, kot sta pisanje pisem ali dnevnika (JAMA Network Open, 2023).
• Verghese et al. 2003. Pri 469 ljudeh, starejših od 75 let, ki so jih spremljali pet let po mediani, je vsak dodaten »dan dejavnosti« na teden, namenjen miselno aktivnemu prostemu času, tveganje za demenco zmanjšal za približno 7 % (razmerje ogroženosti 0,93). Posebej so izstopali branje, družabne igre, igranje glasbe in ples (New England Journal of Medicine, 2003).
• Lancet Commission 2024. Na seznamu 14 dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo, komisija ne navaja ugank, vendar je njeno prvo priporočilo spodbujanje miselno spodbudnih dejavnosti v srednjem življenjskem obdobju (Livingston et al., The Lancet, 2024).

Obe kohortni študiji imata isto pomanjkljivost. Zgodnja, še neopazna faza demence lahko povzroči, da ljudje opustijo hobije že več let pred diagnozo, zato lahko vzročna povezava deloma poteka v nasprotni smeri. Pošten sklep je, da je ohranjanje miselne aktivnosti smiselno in malo tvegano, sudoku pa je eden od mnogih načinov za to.

Ali te bo sudoku naredil pametnejšega?

Pri reševanju sudokuja boš postal boljši. Dokazi, da se ta izboljšava prenese na druge vrste razmišljanja, so šibki. Pregled raziskav o urjenju možganov, ki so ga opravili Daniel Simons in sodelavci, je pokazal, da urjenje izboljša uspešnost pri nalogi, ki jo vadimo, včasih tudi pri zelo sorodnih nalogah, le redko pa pri manj sorodnih (Psychological Science in the Public Interest, 2016). Timothy Salthouse je pri zamisli »uporabi ali izgubi« prišel do podobnega sklepa: aktivni ljudje dosegajo boljše rezultate, vendar je malo dokazov, da dejavnost upočasni s starostjo povezano slabšanje (Salthouse, 2006). Raziskava izkušenih reševalcev križank je celo ugotovila, da dolgoletne izkušnje s križankami niso preprečile s starostjo povezanega upada hitrosti sklepanja (Hambrick et al., 1999).

Sudoku proti aplikacijam za urjenje možganov

Leta 2014 je več kot 70 znanstvenikov podpisalo skupno izjavo ustanove Stanford Center on Longevity, da ni prepričljivih dokazov, da komercialne miselne igre izboljšujejo kognitivne sposobnosti v vsakdanjem življenju. Global Council on Brain Health pri organizaciji AARP je dokaze za »miselne igre« označil za »šibke do neobstoječe« in namesto njih priporočil nove in zahtevne dejavnosti (GCBH, 2017).

Ena randomizirana raziskava je neposredno primerjala obe možnosti. Ekipa D. P. Devananda je 107 ljudem z blago kognitivno motnjo za 78 tednov dodelila bodisi urjenje s križankami bodisi računalniške kognitivne igre. Skupina s križankami je dosegla nekoliko boljši rezultat pri glavnem merilu kognitivnih sposobnosti in pri vsakodnevnem delovanju (NEJM Evidence, 2022). Raziskava je bila majhna, razlika je bila majhna, preizkušali pa so križanke, ne sudokuja. Vseeno nakazuje, da se običajne uganke dobro odrežejo v primerjavi z aplikacijami, zasnovanimi posebej za urjenje možganov.

Stres, spanje in tesnoba

Mnogim se sudoku zdi pomirjujoč, kar je dober razlog za igranje. Raziskav na tem področju je malo. V edini randomizirani raziskavi, ki smo jo našli, je 64 bolnikov na hemodializi štiri tedne trikrat na teden 20 minut reševalo sudoku. Njihovi rezultati na lestvici tesnobe so se v primerjavi s kontrolno skupino znižali (Heydari et al., International Urology and Nephrology, 2026). Študija je bila majhna in nezaslepljena, poleg tega pa je zajela posebno skupino bolnikov. Nismo našli zanesljive raziskave o sudokuju in spanju. Če igraš pred spanjem, temna tema in aplikacija brez oglasov ali pojavnih oken vsaj odpravita očitne motnje.

Kako iz igre dobiti čim več

• Naj bo dovolj zahtevno. Zgornje študije nakazujejo, da so koristne dejavnosti, ki ostajajo zahtevne. Ko na neki stopnji rešuješ že samodejno, preidi na višjo stopnjo težavnosti ali se nauči nove tehnike, kot je X-Wing.
• Igraj redno. Kohortne študije demence so spremljale navade skozi leta, ne pa posameznih reševanj. Reševanje dnevne uganke (v angleščini) je navada, ki jo je lahko ohranjati.
• Raznoliči dejavnosti. Najmočnejše povezave v raziskavah Wu et al. in Verghese et al. so zajemale različne dejavnosti: branje, pisanje, glasbo in igre. Sudoku je lahko eden od dobrih delov te kombinacije.
• Ne zanemari osnovnih ukrepov. Med dejavniki tveganja, ki jih navaja Lancet Commission, so izguba sluha, visok krvni tlak, telesna nedejavnost in socialna izolacija. Navada reševanja ugank ne nadomesti ukrepov za obvladovanje teh dejavnikov.

O primerjavi sudokuja in besednih ugank si preberi v članku Sudoku ali križanka (v angleščini).