Sudoku je bil izumljen v Združenih državah, poimenovan na Japonskem in zaslovel v Britaniji. Howard Garns, upokojeni arhitekt iz Indianapolisa, ga je ustvaril pod imenom »Number Place«; prvič ga je maja 1979 objavila revija Dell Pencil Puzzles & Word Games. Japonska založba Nikoli ga je predstavila leta 1984 in mu dala ime sudoku. Po svetu je postal prava uspešnica, ko ga je londonski časnik The Times 12. novembra 2004 začel objavljati. Njegove starejše predhodnike najdemo v francoskih časopisih iz 90. let 19. stoletja in v latinskih kvadratih Leonharda Eulerja iz 80. let 18. stoletja.
| Leto | Dogodek | Vir |
|---|---|---|
| 1782 | Euler predstavi problem 36 častnikov, temeljno vprašanje o latinskih kvadratih | MAA Convergence |
| 1892 | Le Siècle (Pariz) objavi uganko z magičnim kvadratom 9×9 in podkvadrati 3×3 | Christian Boyer |
| 1895 | La France objavi mrežo velikosti 9×9 avtorja B. Meyniela s številkami od 1 do 9 | Christian Boyer |
| 1979 | Dell objavi »Number Place« Howarda Garnsa (majska številka) | Crown Hill Heritage Foundation |
| 1984 | Nikoli ga predstavi na Japonskem in poimenuje | Nikoli |
| 1986 | Nikoli uvede pravilo simetrične postavitve danih številk | Nikoli |
| 2004 | The Times 12. novembra začne objavljati »Su Doku« | Wayne Gould |
| 2005 | Oddaja Sudoku Live je 1. julija na sporedu na Sky One | Guinness World Records |
| 2006 | Prvo svetovno prvenstvo v sudokuju, Lucca, od 10. do 12. marca | World Puzzle Federation |
| 2012 | Z računalniškim iskanjem dokažejo, da je najmanjše število danih številk 17 | McGuire et al. |
| 2021 | Maki Kaji, ustanovitelj založbe Nikoli in »oče sudokuja«, umre 10. avgusta | Al Jazeera, NPR |
Latinski kvadrati: matematični predhodnik
Latinski kvadrat je mreža velikosti n×n, v kateri se vsak simbol pojavi enkrat v vsaki vrstici in stolpcu. Rešen sudoku je latinski kvadrat 9×9 z dodatnim pravilom za kvadrate 3×3. Leonhard Euler je te mreže proučeval v 80. letih 18. stoletja, najbolj znan pa je njegov »problem 36 častnikov«. Ta sprašuje, ali lahko 36 častnikov šestih činov iz šestih polkov stoji v kvadratu 6×6, ne da bi se kateri koli čin ali polk ponovil v vrstici ali stolpcu (MAA Convergence). Euler se je ukvarjal z matematiko, ne s sestavljanjem ugank, zato je trditev, da je izumil sudoku, pretirana.
Uganke v francoskih časopisih v 90. letih 19. stoletja
Najbližji zgodnji sorodniki sudokuja so se pojavili v francoskih časopisih. Leta 1892 je Le Siècle objavil številčno uganko 9×9, razdeljeno na podkvadrate 3×3 in sestavljeno kot magični kvadrat. Dnevnik La France je 6. julija 1895 objavil mrežo B. Meyniela, v kateri so bile številke od 1 do 9 uporabljene po enkrat v vsaki vrstici in stolpcu. Med starimi ugankami je najbolj podobna sudokuju. Kvadrati 3×3 niso bili narisani, uganka pa je vsebovala pravila magičnega kvadrata, po katerih morata biti vsoti številk na obeh diagonalah enaki 45. Zgodovinar ugank Christian Boyer je te mreže znova odkril in jih leta 2006 objavil v reviji Pour La Science (Boyer, Sudoku's French ancestors). Boyer tudi poudarja, da Eulerjev članek o latinskem kvadratu iz leta 1782 ni vseboval podkvadratov 3×3.
Howard Garns in Number Place (1979)
Sodobna uganka se je prvič pojavila v majski številki revije Dell Pencil Puzzles & Word Games leta 1979 pod imenom Number Place. Dell ni navedel avtorja, pozneje pa so ugotovili, da jo je ustvaril Howard Garns (1905–1989), upokojeni arhitekt in samostojni sestavljavec ugank iz Indianapolisa (Crown Hill Heritage Foundation). Garns je latinskemu kvadratu dodal pravilo kvadratov, zaradi katerega uganka deluje. Umrl je leta 1989, še preden je sudoku zaslovel.
Nikoli mu da ime sudoku (1984)
Nikoli, tokijska založba ugank, je v ameriški reviji z ugankami našla Number Place in ga leta 1984 na Japonskem predstavila pod imenom »Suuji wa dokushin ni kagiru«, kar približno pomeni »številke morajo stati same«. Ime so kmalu skrajšali v Sudoku (数独), kar pomeni »ena sama številka«. Leta 1986 je Nikoli uvedel pravilo, da so dane številke razporejene simetrično (Nikoli). Sudoku je na Japonskem registrirana blagovna znamka založbe Nikoli, zato druge japonske založbe uganko imenujejo Number Place.
Ustanovitelj založbe Nikoli, Maki Kaji, je več desetletij promoviral uganko, zato so ga mnogi imenovali »oče sudokuja«. Umrl je v Tokiu 10. avgusta 2021, star 69 let (NPR, Al Jazeera).
Wayne Gould in The Times (2004)
Wayne Gould, upokojeni sodnik z Nove Zelandije, ki je delal v Hongkongu, je leta 1997 v Tokiu našel knjigo sudokuja. Približno šest let je razvijal programsko opremo za sestavljanje ugank z eno samo rešitvijo, nato pa jih ponudil časniku The Times. Ta je 12. novembra 2004 začel objavljati »Su Doku« (Wayne Gould). Konkurenčni britanski časopisi so mu sledili v nekaj tednih. Do julija 2005 je bila na sporedu že televizijska oddaja v živo, Sudoku Live na Sky One, ki jo Guinness navaja kot prvo televizijsko oddajo o sudokuju.
Tekmovanja in matematika (od leta 2006)
Organizacija World Puzzle Federation je marca 2006 v italijanski Lucci organizirala prvo svetovno prvenstvo v sudokuju. Zmagala je Jana Tylová iz Češke (WPF). Prvenstvo poteka skoraj vsako leto. Kota Morinishi iz Japonske ima največ naslovov, štiri. Celoten seznam prvakov najdeš na naši strani svetovni rekordi v sudokuju (v angleščini).
Za sudoku so se začeli zanimati tudi matematiki. Bertram Felgenhauer in Frazer Jarvis sta leta 2005 preštela 6.670.903.752.021.072.936.960 možnih mrež, leta 2012 pa je skupina na University College Dublin dokazala, da sudoku potrebuje najmanj 17 danih številk. Oboje je pojasnjeno v članku koliko ugank sudoku obstaja (v angleščini).
Je sudoku japonski ali kitajski?
Strogo gledano, ne eno ne drugo. Uganka je nastala v Združenih državah, ime pa je japonsko. Nima kitajskega izvora, čeprav se kot daljni sorodniki včasih omenjajo razporeditve številk, podobne latinskim kvadratom, kot je starodavni kitajski kvadrat Lo Shu. Magični kvadrati so drugačna uganka: zahtevajo, da je vsota številk v vrsticah, stolpcih in diagonalah enaka, pri sudokuju pa računanje sploh ni potrebno.
Od časopisa do telefona
Danes večina ljudi rešuje sudoku na zaslonu, aplikacije pa ponujajo stvari, ki jih papir ne more: samodejne zapiske, razveljavitev potez, preverjanje napak in neskončno število ugank. Slabost je, da so številne brezplačne aplikacije polne oglasov. Sudoku Royale ohranja občutek časopisne uganke z eno pregledno mrežo brez oglasov, dnevno uganko in vajami za urjenje tehnik za vse, ki se želijo izboljšati. Nasvete za prehod najdeš v članku izbira aplikacije za sudoku (v angleščini).
Pogosta vprašanja
Kdo je izumil sudoku?
Howard Garns, upokojeni arhitekt iz Indianapolisa, je ustvaril sodobno uganko z imenom Number Place. Revija Dell Pencil Puzzles & Word Games jo je objavila maja 1979. Nikoli ji je leta 1984 na Japonskem dal ime sudoku.
Je sudoku japonski?
Ime je japonsko, uganka pa je bila izumljena v Združenih državah. Japonska založba Nikoli jo je leta 1984 priredila in poimenovala Sudoku, kar je okrajšava izraza, ki pomeni, da morajo številke stati same.
Kaj pomeni sudoku?
Sudoku (数独) približno pomeni »ena sama številka«. Ime je okrajšava izraza Suuji wa dokushin ni kagiru, »številke morajo stati same«. Tako je Nikoli uganko poimenoval leta 1984.
Kdaj je sudoku postal priljubljen?
Na Japonskem je bil priljubljen že od konca 80. let 20. stoletja, po svetu pa je postal prava uspešnica, ko ga je londonski The Times 12. novembra 2004 začel objavljati. Drugi britanski in ameriški časopisi so mu sledili leta 2005.
Kdo je oče sudokuja?
Maki Kaji, ustanovitelj založbe ugank Nikoli, je zaradi poimenovanja in popularizacije sudokuja na Japonskem pogosto imenovan oče sudokuja. Umrl je 10. avgusta 2021. Izvirno uganko je ustvaril Howard Garns.